Breskova kodravost

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: najbolj pogosti gostiteljski rastlini sta breskev in nektarina. Listi so namehurjeni in se zvijajo. Okuženi deli so odebeljeni, zaviti in krhki. Navadno so belkasto zelene barve, lahko pa tudi svetlo vijolični ali rdeči. Kmalu se na mehurjih pojavi bel poprh, kar kaže na to, da so se oblikovali askusi z askosporami. Na okuženih listih se kmalu naselijo saprofitske glive, ki povzroče sušenje in odpadanje listov. Okuženi so lahko tudi mladi poganjki, na katerih lahko prav tako opazimo nabrekline, ki so rdečkasto obarvane. Okuženi poganjki največkrat zrastejo iz okuženih brstov in vsi njegovi deli (steblo in listi) so hipertrofirani.  V primeru, če so med in po cvetenju listi močno okuženi, gliva okužuje tudi plodove. Na njih se oblikujejo rdečkasto rjavi mozoljčki. Ob hujši okužbi večina listja odpade. Navadno le-to ponovno odžene, kar rastlino izčrpava. Les okuženih rastlin ne more popolnoma dozoreti in je zaradi tega podvržen zimski pozebi. Posledica vsega tega je slabši nastavek listov in cvetov v naslednjem letu. Gliva prezimi v obliki saprofitskega micelija in brstičev. Spomladi se brstiči z dežjem sperejo na listne brste. Takoj, ko ti začno brsteti, brstiči v kapljici vode kale in okužijo mlade lističe. Okužb je več, če je v času rasti listov hladno in deževno vreme. To namreč upočasni njihovo rast in podaljšuje dobo njihove občutljivosti. Po okužbi prodre gliva pod kutikulo v rastlinsko tkivo. Na površini listov oblikuje himenijsko oz. askusno plast z askusi in askosporami. Izbruhane askospore padejo na veje, kjer se oblikujejo sekundarne spore - brstiči, ki so podobni kvasovkam. Gliva lahko povzroči tudi sekundarne okužbe, vendar te niso tako pogoste in gospodarsko pomembne.