Vijolična pegavost

Bolezenska znamenja se najprej pojavijo na omesenelih poganjkih v obliki drobnih (1 – 2 mm), eliptičnih, rahlo uleknjenih, rjavih do vijoličnih peg s sivo sredino. Pege kvarijo njihov videz in zmanjšujejo tržno ceno špargljev. Največ škode bolezen naredi na razvejanih poganjkih. Zaradi poškodb stranskih poganjkov začno odpadati "iglice" (filokladiji), kar povzroči zmanjšan transport rezervnih snovi v podzemne založne organe. Posledično se to odraža v manjšem pridelku v naslednji rastni dobi. Okužbo spomladi pospešuje vlažno in hladno vreme. Povzročitelj bolezni prodre v notranjost rastlin prek ran ali listnih rež. Da je okužba uspešna, morajo biti rastline vlažne vsaj 12 ur. Gliva prezimi na ostankih okuženih rastlin.