Ameriški kapar

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: kapar ali ščitasta uš velja za zelo nevarnega škodljivca. Znanih je več vrst, vsi pa sesajo sok iz mladik, vej in celo debel. Pojavijo se tudi na plodovih, redkeje na listih. Med vsemi kaparji je najbolj nevaren Ameriški kapar, ki se je v Sloveniji pojavil leta 1938 v Prekmurju. Ta je nevarnejši od drugih zato, ker se hitro razmnožuje in ima pri nas 2 do 3 rodove na leto. Samičke kotijo žive mladiče in to v velikih količinah, od 400 do 600 ličink. In ko drevo prekrije milijone kaparjev, se to v nekaj letih popolnoma posuši. Ličinke prvega rodu se izležejo običajno konec meseca maja, drugega rodu v drugi polovici meseca julija in tretjega rodu v septembru.
Kaparja najlažje spoznamo po tem, da je videti kot miniaturna školjkica. Njegovo telo je pokrito s ščitkom, zaradi česar je dobil ime ščitasta uš. Ščitek ga varuje tako pred vremenskimi vplivi, kot tudi pred njegovimi naravnimi sovražniki. Če je bil kapar ob svojem pojavu pri nas zelo agresiven in je naredil veliko škode, se je do danes njegova agresivnost močno umirila. Smo pa v preteklosti imeli na voljo veliko učinkovitih pripravkov za njegovo zatiranje. V zadnjem času, ko se vse bolj opušča škropljenje, je tudi kaparjev več.