Kaparji

Za kaparje so značilne ekstremne morfološke prilagoditve na sesanje rastlinskih sokov, poleg tega pa se živali različnih spolov med seboj močno razlikujejo. Samice vso odraslo obdobje preživijo pritrjene na istem mestu na rastlini, kjer sesajo rastlinske sokove. Njihov zunanji skelet je širok in obokan, zaradi česar so nekoliko podobne rakom vitičnjakom, saj se izpod njega pogosto ne vidi nobenega drugega telesnega dela. Razvojno gledano so neotenične - tudi kot odrasle živali ohranjajo značilnosti ličink, kot so odsotnost kril in neizrazita členjenost, pogosto pa imajo tudi slabo razvite ali povsem zakrnele noge, sestavljene oči in tipalnice. Pri izvornejših družinah kaparjev imajo samice še razmeroma dobro razvite in funkcionalne noge, ki pa so pri kasneje razvitih družinah popolnoma reducirane. Najočitnejša značilnost je kljunec (rostrum) nitaste oblike, s katerim prebodejo rastlinsko povrhnjico in sesajo sokove. Pogosto jih prekriva voskast izloček žlez, ki služi kot obramba pred plenilci in zajedavci. Žleze se na površino telesa odpirajo z drobnimi luknjicami, zato je tudi voskast izloček v obliki nitk, pri nekaterih vrstah pa se strdi v kompakten »oklep«. Največje dosežejo do enega centimetra v dolžino, večina pa je dolgih le nekaj milimetrov.