Tobakov resar

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: med strganjem povrhnjice in prebadanjem rastlinskih celic  izloča škodljivec snovi, ki mu služijo za lažjo prebavo tkiva gostitelja. Pozneje posesa tkivno vsebino. Najraje ima mlade rastline oziroma najmlajše organe rastlin. Napad škodljivca na mladih (še ne do konca razvitih) delih rastlin vpliva na pojav lukenj na iz njih razvitih organih. Neposredna škoda se kaže tudi v srebrnkastih zaplatah ali progah na listih. Te se svetijo v sončnem vremenu. Tako poškodovani listi hitreje oddajajo vodo, vanje pa tudi lažje prodrejo različni patogeni. Podzemni organi napadenih rastlin (npr. gomolji) hitreje dozorijo in so manjši od zdravih. Tobakov resar je tudi prenašalec nekaterih virusov in rastlinskih bolezni (npr. Alternaria porri - porova škrlatna pegavost).
Različne populacije se razlikujejo po obliki kril in obarvanosti telesa, ki lahko variira od svetlo rumene do temno rjave. Odrasli osebki merijo v dolžino do 2 mm. Imajo resasta krila, na telesu so številne sete (setae). Med počitkom ima krila zložena na hrbtu. Privlačita jih rumena in bela barva. Ličinke merijo od 0,5 do 1,2 mm. Na svetlem telesu (belo do svetlo rumeno) so dobro vidne temnejše oči. Imajo že kratke tipalnice, nimajo pa še kril. Najraje se hranijo na najmlajših listih.
Pupe imajo kratke tipalnice in zasnove kril, ki so sicer vidne, a nefunkcionalne. So svetlo rumene do rjave. Nahajajo se na osnovi rastlinskega vratu ali v tleh. V stadiju pupe se škodljivec ne hrani.
Samice vstavljajo jajčeca posamično v rastlinsko tkivo. Najraje jih odlagajo na listih, kotiledonih in cvetovih. Vrsta konča razvojni krog v 14 do 30 dneh, odvisno od temperature okolja. Imagi običajno živijo do 20 dni. Za razmnoževanje se škodljivcu ni potrebno pariti, vendar se iz tako odloženih jajčec razvijejo samo samice. Samice odložijo do 80 jajčec.